Grelni kabli prenašajo toploto hitro in enostavno
Vitalheizung® ogrevalni sistem sestoji iz ogrevalnega kabla, ki je pritrjena na podporno tkanino iz steklenih vlaken. Ta sodoben sistem talnega ogrevanja omogoča enostaven in učinkovit nadzor.
Toplota od spodaj
Preproge oz. grelni kabli se namestijo neposredno pod ploščice, v predhodno izravnalno maso ali primerno lepilo. Kot rezultat, se površina ploščic hitro segreje (približno 10-20 minut). Nadzor temperature se ustrezno krmili s termostatom, ki se ga namesti v prostor.
Vse grelne preproge iz našega prodajnega programa Nuvision so sestavljene iz dvožilnih grelnih kablov z enim hladnim koncem in priklopom le z ene strani, kar še dodatno olajša polaganje.
Odlike grelnih kablov na elektriko
- Idealno za obnove in prenove
- Hitra in enostavna montaža
- Preprost in učinkovit nadzor
- Hitro segrevanje površine
Grelne električne preproge so najbolj razširjen sistem električnega talnega ogrevanja. Grelni kabli so v tem primeru pritrjeni na nosilno mrežico iz steklenih vlaken, kar omogoča hitro in enostavno polaganje, možnost napak pri samem polaganju pa se na ta način občutno zmanjša. Polaganje grelnih kablov je hitro in enostavno kar omogoča tudi samolepilni trak na grelni preprogi.
Grelne preproge za bivalne prostore se načeloma polagajo na estrih, finalna talna obloga pa je lahko keramika, granit, in podobni materiali … Grelno preprogo je pred polaganjem finalne talne obloge potrebno najprej zaliti v (samorazlivno) izravnalno maso ali premazati z ustreznim lepilom. Ker je debelina grelnih kablov le 4 mm, se bo končna višina tal le malenkost povečala. Obvezno priporočamo da so estrihi primero izolirani, da toplota ne uhaja navzdol.
Gre za najpogostejši način vgradnje, pri katerem se grelna preproga položi tik pod finalni pohodni sloj, načeloma v sloj elastičnega lepila ali pa v sloj (samorazlivne) izravnalne mase. S takšnim načinom vgradnje lahko uporabljamo sistem talnega ogrevanja kot primarno ogrevanje ali kot dodatni vir ogrevanja. Prednost tega sistema je enostavna montaža ter hitra odzivnost sistema kot celote, saj so grelni kabli položeni tik pod površjem. Slabost pa je v večji porabi elastičnega lepila oz. (samorazlivne) izravnalne mase, kar je povezano z višjimi investicijskimi stroški. Finalni sloj je lahko tudi parket, laminat, PVC, topli pod, tepih, pluta ipd., vendar morajo biti v teh primerih grelne preproge zalite v samorazlivni izravnalni masi.
1. ploščice
2. elastično lepilo oz samorazlivna izravnalna masa
3. Grelna preproga
4. talno tipalo
5. Estrih
6. Armirna jeklena mreža
7. Toplotna izolacija
8. Osnova
Gre za najpogostejši način vgradnje pri adaptacijah. Ker se adaptirajo načeloma starejši objekti, ki nimajo ustrezne talne izolacije, in ker smo pri adaptacijah v večini primerov zelo omejeni z višino, se v teh primerih priporoča uporaba namenskih izolacijskih plošč . Te izolacijske plošče se prilepijo na obstoječa tla, direktno na njih pa se položijo grelne preproge. Sam postopek polaganja ter prednosti in slabosti sistema so identične kot pri direktnem sistemu vgradnje.
1. ploščice
2. elastično lepilo oz samorazlivna izravnalna masa
3. Grelna preproga
4. talno tipalo
5. Namenska izolacijska plošča
6. elastično lepilo
7. obstoječa tla
Pri temu sistemu vgradnje se grelne preproge položijo v estrih, debeline med 4 in 6 cm. Takšen sistem se načeloma uporablja le kot primarno ogrevanje, saj je v nasprotju z direktnim sistemom vgradnje tu odzivnost sistema občutno slabša. Toplota se v teh primerih najprej akumulira v sloj estriha, ki potem to toploto oddaja v prostor. Ne glede na samo ime sistema vgradnje, le-ta deluje večinoma po dnevni (dražji) tarifi električne energije. Debelina estriha je namreč v teh primerih pretanka, da bi shranila zadostno količino toplote po nočni (cenejši) tarifi električne energije.
Prednost tega sistema je v nižji investiciji grelnih preprog. V teh primerih se namreč lahko uporabijo grelni kabli večje moči po dolžinskem metru, posledično je celotna dolžina grelnega kabla/preproge krajša, investicija pa nekoliko nižja. Prav tako se v teh primerih lahko uporabljajo grelni kabli z nižjo mehansko zaščito, ki so prav tako nekoliko cenejši. Glavna slabost tega sistema je v tem, da je postopek montaže precej zahtevnejši. Grelne preproge se v tem primeru večinoma položijo v sloj estriha, ki mora biti narejen v dveh plasteh, med katerima se nahaja grelna preproga. Če polaganje ni narejeno strokovno, je velika verjetnost, da pride pri uporabi gretja do razslojitve obeh plasti estriha. Druga poglavitna slabost je slaba (počasna) odzivnost sistema, ki še dodatno pride do izraza v prehodnih obdobjih. Takšen sistem pa se zaradi vse manjše cenovne razlike med grelnimi kabli čedalje manj uporablja, cenovno se izplača le pri zelo velikih površinah.
1. Finalni pod – ploščice, parket, laminat, PVC, tepih,..
2. Talno tipalo
3. Estrih debeline 4-6cm
4. Armirna jeklena mreža
5. Grelna preproga
6. Toplotna izolacija
7. Osnova
Ta sistem vgradnje se dandanes le poredko uporablja. Razlog je v sami regulaciji, ki je zaradi dolgega odzivnega časa zelo otežena. Grelne preproge se namreč v tem primeru položijo v sloj estriha, debeline 12–15 cm, čas, ki je potreben, da se estrih razgreje, je zelo dolg. Takšen sistem večinoma deluje po nočni (cenejši) tarifi, čez dan pa toplota, akumulirana v estrihu, ogreva prostor (podobno kot termoakumulacijske peči). A ker takšen sistem zahteva zelo visoko moč grelcev in ker vse več uporabnikov prehaja na enotarifno obračunavanje, nima takšen sistem praktično nobene prednosti pred direktnim sistemom vgradnje, zaradi česar se zelo redko uporablja. Takšen sistem se v današnjih časih skoraj izključno uporablja tam, kjer zaradi določenih omejitev z električno energijo ogrevanje čez dan ni mogoče – npr. če je čez dan električno omrežje preobremenjeno.
1. Finalni pod – ploščice, parket, laminat, PVC, tepih, …
2. Talno tipalo
3. Druga plast estriha, skupna debelina 12-15cm
4. Grelna preproga
5. Prva plast estriha, skupna debelina 12-15cm
6. Armirna jeklena mreža
7. Toplotna izolacija
8. Osnova